Pogosto zastavljena vprašanja

Ali je posvetovanje z odvetnikom v Odvetniški pisarni Bloudek brezplačano?

Ne. Pravno svetovanje je poglobljeno posvetovanje, ki vključuje predstavitev problema, pregled dokumentov in načrtovanje strategije. V odvetniški pisarni Bloudek si vzamemo čas in vsakemu posameznemu primeru posvetimo pozornost ter zadevo vsestransko in celostno preučimo. Nato vas podrobno seznanimo z dejanskim in  pravnim stanjem zadeve in vam ponudimo vse informacije in sredstva, ki jih potrebujete za informirano sprejemanje odločitev – pošteno in brez pritiska. Pogovorili se bomo o stroški in koristih, povezanih z izvajanjem pravnih storitev, vam predstavili pristop, ki je v vašem interesu in vam pojasnili, kaj lahko pričakujete od morebiti načrtovane strategije. Našim obstoječim strankam posvečamo veliko pozornosti in skrbi ter jih vestno in požrtvovalno zastopamo  in zagovarjamo, tako da uporabimo zanjo vsa možna in dopustna zakonita sredstva. 

V primeru, da imate zgolj splošno vprašanje ali bi nas želeli seznaniti s svojim primerom (problemom) imate na voljo brezplačno opcijo pod zavihkom POMOČ (VPRAŠAJ 24).

Koliko je cena nadaljnega pravnega zastopanja po odvetniku?

Cena pravnega zastopanja po odvetniku je v vsakem posamičnem primeru odvisna od številnih dejavnikov oziroma meril: strokovne zahtevnosti, odgovornosti, vrednosti obravnavane zadeve, časa potrebnega za izvršitev dela, števila zastopanih oseb, potrebe po uporabi specialističnega znanja, tujega jezika ali nujnosti zadeve (časa izvrševanja storitve ob dela prostih dnevih ali zunaj delovnega časa). V odvetniški pisarni Bloudek vas v okviru poštene obravnave poskušamo vnaprej seznaniti o stroških zastopanja in o ostalih stroških postopka (sodne takse, izvedenine, tolmačenje, ipd.), ki jih lahko pričakujete v vašem primeru.

V primeru, da imate zgolj splošno vprašanje ali bi nas želeli seznaniti s svojim primerom (problemom) imate na voljo brezplačno opcijo pod zavihkom POMOČ (VPRAŠAJ 24).

Kaj je brezplačna pravna pomoč in kdaj imam pravico do brezplačne pravne pomoči?

Brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) v skladu s Zakonom o brezplačni pravni pomoči pomeni pravico upravičenke oziroma upravičenca (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. O dodelitvi BPP odloča sodišče. Dodeljena BPP ne pokriva plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke.

Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči.

Katera področja prava pokrivate v odvetniški pisarni Bloudek?

Na nas se lahko obrnete s katerimkoli (pravnim) problemom, ne glede na področje dela ali specializacijo. V odvetniški pisarni Bloudek imamo vsestransko strokovno znanje in številne izkušnje, ob tem pa se sproti nenehno učimo in izpopolnjujemo ter spremljamo spremembe na različnih področjih prava. V okviru našega pristopa k delu si ves čas prizadevamo, da so naše storitve opravljene celovito, kvalitetno in pregledno ter po predvidljivi in transparentni ceni.

Ali imate za nujne primere posebno telefonsko številko?

Odvetniki smo dosegljivi na telefonskih številkah navedenih pod zavihkom KONTAKT. Našim strankam pa smo v posebnih primerih nujnosti (odvzem prostosti, odreditev pripora, hišne preiskave, ipd.) po vnaprejšnjem dogovoru zmeraj na voljo.

Kdaj moram imeti odvetnika?

Zastopanje po odvetniku je obvezno le izjemoma, ko to terjajo posebne okoliščine za varstvo pravic in pravnih koristi osebe (npr. odvzemi prostosti, vložitev revizije, hujša kazniva dejanja, ipd.).

V vsakem sodnem in drugem postopku pa ima vsakdo pravico, da si zagotovi pravno pomoč odvetnika, kar se z vidika varstva pravic in preprečitve nastanka škode za obrambo, velikokrat izkaže za korist stranke. Odvetnik je pravni strokovnjak, ki je po svoji družbeni vlogi dolžan zagotavljati pravno pomoč strankam in od katerega se pričakuje etično, vestno in pošteno ravnanje, načelnost in trdna obramba ustavnih svoboščin ter zakonskih pravic in koristi svojih strank. Svoj poklic opravlja častno, samostojno in neodvisno ter se ne sme v svojem poklicnem delu in zunaj njega ukvarjati s posli in aktivnostmi, ki niso združljivi s častjo in neodvisnostjo odvetništva.

Ali velja za odvetnika dolžnost varovanja tajnosti?

Odvetnik mora varovati kot tajnost, kar mu je stranka zaupala ali kar je kot zaupno zanjo zvedel. Tudi sam mora vestno oceniti, kaj stranka želi varovati kot tajno. Dolžnost varovanja poklicne tajnosti velja tudi za vsebino odvetnikovega spisa in to tudi po prenehanju zastopanja in pri uničenju arhiva končanih zadev. Varovanje poklicne tajnosti zavezuje odvetnika, da odkloni podatke o tem, ali je nekomu nudil pravno pomoč. Izjemoma, če je to v interesu stranke, lahko odvetnik odkrije tajnost, razen če mu to stranka izrecno prepove ali če to terjajo izredne okoliščine v osebnem interesu stranke oziroma, če je to potrebno zaradi varovanja odvetnikov pomembnih osebnih interesov.

Kdaj si odvetnik lahko postavi namestnika?

Kadar odvetnik izjemoma ne more zastopati stranke, ga lahko nadomešča pri zastopanju drug odvetnik iz iste odvetniške pisarne in v mejah zakona odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je pri njem zaposlen (substitucija). Za takšno nadomeščanje odvetnik ne potrebuje soglasja stranke.

Odvetnik iz druge odvetniške pisarne lahko nadomešča odvetnika za posamezna procesna opravila, če stranka temu izrecno ne nasprotuje.

Ali je odvetnik dolžan prevzeti zastopanje stranke?

Odvetnik prosto odloča, ali bo prevzel zastopanje stranke, ki se je nanj obrnila.
Odvetnik mora odkloniti zastopanje, če je v isti zadevi zastopal nasprotno stranko, če je nasprotno stranko zastopal odvetnik, ki dela v isti odvetniški pisarni, ali je kot zaposleni odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik delal pri odvetniku, ki je zastopal nasprotno stranko, če je bil v isti zadevi sodnik, državni tožilec, pooblaščena uradna oseba organov za notranje zadeve ali uradna oseba v upravnem postopku in v drugih primerih, določenih z zakonom.

Osebno znanstvo odvetnika z nasprotno stranko je razlog, da odkloni prevzem zastopanja proti njej. Če je vendar pripravljen prevzeti zastopanje, mora prej svojo stranko obvestiti o tem poznanstvu.

Kakšna je odgovornost odvetnika?

Odvetnik ne odgovarja za vsakršno škodo, ki bi morebiti stranki nastala v povezavi z opravljanjem odvetniškega poklica (npr. neuspeh stranke v sodnem ali drugem postopku). Odgovarja le za škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem njegovega poklica in sicer zaradi hude malomarnosti, napake ali opustitve poklicne dolžnosti odvetnika in pri njem zaposlenih.

Kdaj je odvetnik upravičen do plačila?

Odvetnik je upravičen do plačila za svoje delo in stroške v zvezi s tem in sicer najpozneje v osmih dneh po tem, ko je odvetniška storitev opravljena. Odvetnik je upravičen do plačila zaradi svojega truda in ne glede na uspeh v postopku.

Ali lahko odvetnik sodeluje pri svetovanju in sestavi listine o pravnih poslih, ki morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa?

Da. Odvetnik lahko stranki pravno svetuje pri sestavi in sklenitivi kateregakoli pravnega posla in tudi sestavi listino o tem pravnem poslu, ki se nato potrdi pri notarju.

Ali je oporoka lahko izročena v hrambo odvetniku?

Da. Oporoka, ki jo sestavi odvetnik, mu je lahko vročena v hrambo in je takšna hramba enakovredna hrambi pred sodiščem. Hramba oporoke pri odvetniku se vpiše v centralni register oporok.